click below
click below
Normal Size Small Size show me how
Psihologija
Psihologija kot znanost ter Občutenje in zaznavanje
Term | Definition |
---|---|
PSIHOLOGIJA | Znanost, ki proučuje duševne procese, osebnost in vedenje. |
VEDENJE | Vsaka aktivnost organizma, ki jo lahko opazujemo in/ali merimo (npr. jok, govor, zardevanje ...) |
DUŠEVNI PROCESI | Notranji procesi, ki potekajo v določenem časovnem sosledju in navadno vodijo k določenemu izidu. |
OSEBNOST | Razmeroma trajna in edinstvena celota duševnih, vedenjskih in telesnih značilnosti posameznika. |
EKSPERIMENT | Raziskovalna metoda, pri kateri eksperimentator namerno spreminja pogoje, v katerih se dogaja nek pojav, ker želi ugotoviti, kako ti pogoji vplivajo na ta pojav. |
NEODVISNA SPREMENLJIVKA | Tista, katero eksperimentator namerno in sistematično spreminja. |
ODVISNA SPREMENLJIVKA | Tista, ki se ob spreminjanju pogojev tudi sama spreminja in jo merimo. |
MOTEČA SPREMENLJIVKA | Tista spremenljivka, ki lahko vpliva na odvisno spremenljivko, vendar pa nas njen vpliv ne zanima. Moteče spremenljivke vplivajo na rezultate. Če nanje nismo dovolj pozorni, se lahko zgodi, da bodo naše ugotovitve izkrivljene. |
EKSPERIMENTALNA SKUPINA | Tista, na katero deluje pogoj, katerega vpliv nas zanima. To skupino primerjamo s kontrolno skupino. |
OPAZOVANJE | Neeksperimentalna metoda, kjer načrtno opazujemo in zapisujemo ali snemamo neko vedenje, ne da bi se vmešavali v dogajanje ali skušali kakor koli vplivati na vedenje tistih, ki jih proučujemo. |
INTROSPEKCIJA | Samoopazovanje lastnih duševnih pojavov. |
EKSPRASPEKCIJA | Opazovanje zunanjih pojavov, vsega, kar je vidno navzven. |
PSIHOMETRIČNI TEST | Test za merjenje osebnostnih lastnosti. |
VPRAŠALNIK | Raziskovalna tehnika, kjer so vprašanja postavljena v pisni obliki, s katerimi želijo psihologi pridobiti podatke o spraševancu. Prisotnost raziskovalca ni potrebna. Vprašanja so lahko odprtega, zaprtega in kombiniranega tipa. |
OCENJEVALNA LESTVICA | Tehnika, ki jo uporabljamo za ugotavljanje stopnje izraženosti proučevanih pojavov. Poznamo 3 vrste, in sicer opisne, številske in grafične. |
INTERVJU | Tehnika zbiranja podatkov, pri kateri smo v neposrednem stiku s spraševanci, vprašanja jim postavljamo ustno. Poznamo strukturirani in nestrukturirani. |
CILJI PSIHOLOGIJE | Opisovanje, razlaganje, napovedovanje, spreminjanje. |
TEORETIČNE PANOGE PSIHOLOGIJE | Obča psihologija, razvojna psihologija, socialna psihologija, kognitivna psihologija, psihologija osebnosti, psihopatologija. |
PRAKTIČNE PANOGE PSIHOLOGIJE | Pedagoška psihologija, psihologija dela, klinična psihologija, psihologija športa. |
STOPNJE ZNANSTVENEGA SPOZNAVANJA | 1) Opazovanje, 2) Razvijanje teorije, 3) Postavljanje hipotez, 4) Načrtovanje in izvedba raziskave, 5) Vrednotenje teorije. |
NAČELA ZNANSTVENEGA SPOZNANJA | Utemeljenost, objektivnost, sistematičnost, odprtost. |
OBČUTENJE | Proces sprejemanja dražljajev iz okolja in njihove pretvorbe v živčno vzburjenje. |
ZAZNAVANJE | Proces organizacije in interpretacije občutkov oz. proces organizacije in interpretacije informacij, ki jih sprejmemo s čutili. |
DRAŽLJAJI | Energetski procesi, ki posredujejo informacije iz zunanjega in notranjega okolja. Razlikujemo svetlobne, mehanske, toplotne in kemične. |
ČUTILO ali ČUTNI ORGAN | Organ, ki je specializiran za sprejemanje in pretvarjanje določene vrste dražljajev. |
ČUTNICE ali RECEPTORJI | Del čutila, ki pretvori dražljaje v živčno vzburjenje. |
POZORNOST | Proces usmerjenosti oz. osredotočenosti na omejeno število dražljajev. |
ZAZNAVNA ORGANIZACIJA | Proces organizacije čutnih informacij v smiselne celote ali objekte, ki poteka po načelih zaznavne organizacije. |
ZMOTNE ZAZNAVE | Zaznave, ki ne ustrezajo stvarnosti. Poznamo iluzije in halucinacije. |
ILUZIJE | Zmotne zaznave, pri katerih dražljaje iz okolja napačno organiziramo in/ali interpretiramo. |
HALUCINACIJE | Zmotne zaznave, ki nimajo podlage v dražljajih v okolju, temveč jih izzovejo nenormalni procesi v centralnem živčnem sistemu. |
MERSKE KARAKTERISTIKE TESTA | Veljavnost, objektivnost, zanesljivost, občutljivost. |
ABSOLUTNI ČUTNI PRAG | Najmanjša intenzivnost dražljaja, ki jo občutimo. |
DIFERENCIALNI ČUTNI PRAG | Najmanjša razlika v intenzivnosti dveh dražljajev, ki jo občutimo. |
ČUTNA ali SENZORNA ADAPTACIJA | Sprememba občutljivosti čutnega organa zaradi podaljšane izpostavljenosti delovanju enakih ali podobnih dražljajev. |