Help
Options
Question
Učenje
click to flip
Didn't know it?
click below
click below
Knew it?
click below
click below
Don't know
Question
Klasično pogojevanje
Remaining cards (53)
Know
retry
shuffle
restart
0:00
Embed Code - If you would like this activity on your web page, copy the script below and paste it into your web page.
Normal Size Small Size show me how
Normal Size Small Size show me how
Učenje in pomnjenje
| Question | Answer |
|---|---|
| Učenje | = proces spreminjanja znanja ali vedenja zaradi izkušenj z razmeroma trajnim učinkom. |
| Klasično pogojevanje | = oblika učenja, pri katerem se naučimo neobičajnih in nehotenih (avtomatiziranih) odzivov na nevtralne dražljaje, zato ker sta bila neki odziv in neki dražljaj večkrat povezana. |
| Raziskovalec, ki je proučeval klasično pogojevanje. | Ivan Pavlov |
| Elementi klasičnega pogojevanja. | Brezpogojni dražljaj, brezpogojni odziv, pogojni dražljaj in pogojni odziv. |
| S klasičnim pogojevanjem se lahko učimo tudi čustev. Primer eksperimenta je eksperiment ... | malega Alberta (Watson) |
| Instrumentalno pogojevanje | = oblika učenja, pri katerem se spremeni verjetnost pojavljanja vedenja (odziva, reakcije) glede na posledice, ki jih ima to vedenje za posameznika. |
| Dva elementa instrumentalnega pogojevanja | podkrepljevanje in kaznovanje. |
| Opredeli kaznovanje. | neprijeten dražljaj ali dogodek, ki sledi nekemu vedenju in tako zmanjšuje verjetnost njegovega pojavljanja. |
| Opredeli podkrepljevanje | dogodek ali dražljaj, ki poveča verjetnost določenega vedenja, ki mu sledi. |
| Raziskovalec, ki je proučeval instrumentalno pogojevanje. | Skinner |
| Uporabnost instrumentalnega pogojevanja. | Npr. vzgoja majhnih otrok, treniranje živali, vpliv na čustveni razvoj in oblikovanje stališč, v psihoterapiji in prevzgoji obsojenih ... |
| Modelno učenje | = oblika učenja, pri katerem se novega vedenja naučimo le z opazovanjem modela (živeči ali simbolični). |
| Raziskovalec, ki je proučeval modelno učenje. | Albert Bandura |
| Elementi modelnega učenja. | POZORNOST, zapomnitev, izvajanje in motivacija. |
| Dejavniki, ki vplivajo, ali bomo posnemali vedenje modela. | Presoje (brez pojasnitev!): 1) posledice vedenja modela, 2) značilnosti modela, 3) opaznost modelnega vedenja, 4) učenčeve značilnosti: vrednote, potrebe, pričakovanja. |
| Z modelnim učenjem se lahko naučimo: | nasilja, prosocialnega vedenja (humanosti, ljubeznivosti), govora, čustvenih odzivov (npr. žalovanje), spoprijemanja s stresom, spretnosti. |
| Navedi naslov eksperimenta, s katerim je Albert Bandura proučeval modelno učenja. | Eksperiment z lutko Bobo |
| Navedi glavne ugotovitve eksperimenta z lutko Bobo. | Otroci, ki so videli agresivni model, so se pogosteje vedli fizično in besedno agresivno. Otroci, ki so videli neagresivni model, so se zelo redko vedli agresivno. Otroci, ki so videli model istega spola, so vedenje pogosteje posnemali. |
| Predstavniki behaviorizma oz. vedenjske smeri psihologije. | Skinner, Watson, Bandura |
| Predmet proučevanja behaviorizma oz. vedenjske smeri psihologije. | vedenje (D - O shema), učenje (klasično in instrumentalno pogojevanje, modelno učenje) in vplivi okolja |
| Metode proučevanja behaviorizma oz. vedenjske smeri psihologije. | ekstraspekcija, eksperiment (laboratorij, na živalih) |
| Poimenuj shemo, ki so jo uporabljali behavioristi. | D - O shema (dražljaj - odziv shema) |
| Prednosti behaviorizma oz. vedenjske smeri psihologije. | objektivnost in znanstvenost, proučevanje vpliva okolja, poudarjanje pomena učenja |
| Pomanjkljivosti behaviorizma oz. vedenjske smeri psihologije. | zanemarjanje notranjega doživljanja, pretirano poudarjanje okolja, posploševanje iz vedenja živali na vedenje ljudi |
| Besedno učenje | = učenje besed ali drugih simbolov: številskih, kemijskih, geografskih ... Poznamo besedno učenje nižje in višje ravni. |
| Tristopenjski model spomina sestavljajo naslednje vrste spomina: | trenutni, kratkotrajni (delovni) in dolgotrajni spomin. |
| Obseg trenutnega spomina. | velik |
| Trajanje trenutnega spomina. | nekaj sekund (1 - 3 sekunde) |
| Informacije v trenutnem spominu pozabimo zaradi: | časovnega bledenja, izrinjanja oz. prekrivanja informacije in pomanjkljive pozornosti. |
| Shranjevanje informacij v trenutnem spominu: | v obliki posnetkov slušnih, vidnih, tipnih ... informacij. |
| Obseg kratkotrajnega spomina. | 7 +/- 2 pomenski enoti. |
| Trajanje kratkotrajnega spomina. | 15 - 40 sekund (povečamo s ponavljanjem). |
| Informacije v kratkotrajnem spominu pozabimo zaradi: | pomanjkljivega ponavljanja, časovnega bledenja, motečih novih informacij in premajhnega obsega. |
| Shranjevanje informacij v dolgotrajnem spominu. | organizirane pojmovane mreže, epizode, predstave. |
| Obseg dolgotrajnega spomina. | teoretično neomejen. |
| Trajanje dolgotrajnega spomina. | celo življenje. |
| Informacijo v dolgotrajnem spominu pozabimo zaradi: | neprimernega usvajanja, premalo ponavljanja, neustrezne organizacije snovi ... |
| Pomnjenje | = proces usvajanja, ohranjanja in obnavljanja informacij. |
| Usvajanje | = začetni zapis informacije (ta vpliva na kasnejši priklic informacije). |
| Ohranjanje | = ohranjanje spominskih sledi. Obraten proces je pozabljanje = proces izgubljanja ohranjenega gradiva. |
| Pri zapomnitvi gradiva lahko nastanejo naslednje spremembe: | količinske in kakovostne spremembe. |
| Količinske spremembe je proučeval: | Ebbinghaus |
| Glavne ugotovitve Ebbinghausove raziskave: | pozabljanje je največje takoj po učenju, v prvi uri izgine več kot polovica vsega, kar smo se naučili, nikoli ne pozabimo vsega, prihranek časa se pri ponovnem učenju pozna tudi pozneje … |
| Kakovostne spremembe je proučeval: | Frederic Bartlett |
| Primer kakovostnih sprememb. | Spreminjanje pomena zgodbe, skrajšanje zgodbe, konvencionalnost zgodbe. Vsako stvar morate znati tudi obrazložiti - zgolj navedba ni dovolj! |
| Učinki preteklega učenja se izražajo v obnavljanju na tri načine, in sicer: | Priklic, prepoznava in prihranek časa. |
| Kompetenca. | je zmožnost uspešno opraviti neko nalogo s pomočjo znanja, veščin, stališč in vrednot. je kombinacija deklarativnega in proceduralnega znanja ter stališč in vrednot. Primer kompetenc: učenje učenja, socialna (medosebna) kompetenca ... |
| Dejavniki uspešnosti učenja. | fiziološki, fizikalni, psihološki in socialni. |
| Fizikalni dejavniki učenja. | temperatura, osvetljenost, hrup, vremenske razmere, urejenost in zračnost prostora. |
| Fiziološki dejavniki. | utrujenost, žeja, zobobol, utrujenost, slabovidnost ... |
| Socialni dejavniki. | Šola, družina, širše družbeno okolje. |
| Psihološki dejavniki. | Čustva, sposobnosti, motivacija, učni stil. |
| Učni stil. | = kombinacija učnih strategij (načinov učenja), ki jih učenec običajno uporablja v večini učnih situacij. Gre za učenčev tipičen način učenja. = vidni, slušni in kinestetični učni stil. |
| Učna motivacija. | = tisti dejavniki, ki spodbujajo in usmerjajo učenje ter določajo njegovo trajanje, kakovost in intenzivnost. Ločimo notranjo in zunanjo motivacijo. |
Created by:
LukaU
Popular Psychology sets